ZGODOVINA TABORNIŠTVA V MISLINJI
Začetki taborništva v Mislinji segajo v šolsko leto 1962/63. Takrat je priljubljeni učitelj Mladen Mermolja navdušil nekaj svojih učencev in učenk za taborniško dejavnost. V pomoč mu je bil dober prijatelj Franc Gašper. Peščica tabornikov je pridno sestankovala v naravi in odšla taborit na Roglo, naslednje leto pa v Trento. Po letu 1964 je dejavnost zamrla, vse do leta 1969.
Vodstvo odreda Severni kurir Slovenj Gradec je leta 1969 v Mislinji obudilo taborništvo z ustanovitvijo čete Zdravka Čebularja. Takrat smo pridobili prva vodnika, ki sta se istega leta izšolala na Rogli. Vodstvo čete je bilo zaupano Francu Gašperju kot starešini in Tonetu Gašperju kot načelniku. Četa je štela 60 članov. Delo je lepo steklo in taborniški duh je zavel skozi kosti nekaterih članov. V naslednjem letu sta nas vodila Franc Gašper in Miro Pruš. Ker sta nas vodila vodnika, ki sta se bolj posvečala šoli kot nam, je delo in članstvo počasi ugašalo.
V istem času je močno zaživelo taborništvo v Dovžah, kjer smo ustanovili Srčkovo četo, ki je organizirala veliko lastnih akcij. Prav tako pa so se njeni člani udeleževali vseh akcij na Koroškem. Četa je aktivno delovala tri leta, najzaslužnejša sta bila Jože Potočnik in Ivan Urbancl.
Jeseni leta 1973 je taborništvo v Mislinji doživelo nov preporod, ko je vodstvo odreda k sodelovanju povabilo nove člane. Četa je imela pogoste težave s kadri. Nekateri so morali k vojakom, drugi so šli študirati, nekateri so se vrnili, drugi ne. Nato pa sta glavni gonilni sili postala Drago Krenker – Gec in Milan Krenker – Lišček, ki sta premostila vse ovire.
Odred Mrzli studenec Mislinja je bil ustanovljen 16. 12. 1976, v začetku leta 1977 pa je bila ustanovljena še Zveza tabornikov Občine Slovenj Gradec. Kmalu so v našem odredu nastale tri enote: družina MČ Jež, četa TT Zdravka Čebularja in klub KK Hej zajc. Zaživelo je tudi delo vodov in leta 1980 smo uspeli prodreti v sam vrh tudi na tekmovanjih. Na republiškem mnogoboju je takrat sodelovalo 30 ekip, to je bil največji uspeh v zgodovini našega taborništva. Uspehov je bilo še veliko, saj smo mislinjski taborniki dobili številna priznanja na različnih tekmovanjih. Taborniki smo bili v kraju zelo spoštovana organizacija, bili smo zelo aktivni, sodelovali pri delovnih akcijah, prireditvah in proslavah. V tistem obdobju je odred štel 125 članov, od katerih je bilo 90% aktivnih.
Ob petkih popoldan smo taborniki s svojimi sestanki okupirali domačo osnovno šolo, zaradi številčnega članstva pa je pogosto prihajalo do prostorske stiske. Člani so si zato želeli lastnih prostorov v taborniškem domu. Pogumno in delovno vodstvo, na čelu katerega je bil Drago Krenker – Gec, se je odločilo za izgradnjo taborniškega doma. Jeseni leta 1984 smo pričeli z zbiranjem sredstev, 7. 6. 1986 pa je potekala svečana otvoritev.
Taborniško dejavnost smo, na željo krajanov, razširili tudi v Dolič in v Podgorje, kjer smo enoti ustanovili v letu 1983. Poleg tekmovanj in udeleževanja na akcijah v Mislinji so bila taborjenja vsekakor najprivlačnejša dejavnost. Poleti smo taborili v Žuničih, Mirni, Bistrici ob Sotli in potem dolga leta na Dvoru pri Žužemberku.
Generacija, ki je taborništvo postavila na noge in zgradila taborniški dom, je začela ustvarjati svoja življenja in se počasi umaknila. V devetdesetih letih je zanimanje za tabornike pričelo upadati in počasi so se začele spremembe. Rod je štel okoli 30 članov.
Zaradi različnih vzrokov smo ob prelomu tisočletja taborniki v Mislinji za nekaj let prenehali s strečanji. Rod je deloval le administrativno.
V letu 2007 pa smo si zadali nalogo, da ponovno oživimo nekoč številčen in daleč naokrog dobro znan rod. Odločili smo se, da bomo izučili nove mlade vodnike in nato z njimi poskusili obuditi delovanje rodu. Pri tem smo se obrnili na Rod Jezerski zmaj Velenje. Ekipa 10 vodnikov je julija 2008 uspešno zaključila izobraževanje na vodniškem tečaju v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu, kjer taborimo še danes.